DRAGA BARBKA, ZELO SEM TI HVALEŽNA, DA SI MI POMAGALA IZ TE NEPOPISNE TESNOBE V PRSIH….

Danes sva govorili z gospo, ki me je obiskovala pred dvemi leti. Spodaj je njeno pismo iz tistega časa. Zelo sem vesela, ker je gospa zelo vredu, zaveda se, da je treba delati na sebi. Zelo rada bere knjige, veseli se življenja. Prišla je do spoznanja, da mora ona kontrolirati svoje misli in jih preusmerjati v pozitivne. Vesela je, da je prišla do spoznanja, da je ona odgovorna za svoje življenje in svoje misli. Zaveda se tudi tega, da so ljudje naša ogledala, ki nas učijo kaj moramo spremeniti na sebi.