Citiram: “Draga Barbka,
ne vem kako naj se ti zahvalim za vso pomoč, spodbudo in spremljanje na poti ozdravitve in osebnostne rasti. Dvanajst let sem se borila s tesnobo, paničnimi napadi in depresijo. Obiskala sem nešteto terapevtov, poskusila nešteto alternativnih metod, prebrala veliko knjig…Toda vse je delovalo le kratek čas. Bila sem tudi večkrat hospitalizirana saj zaradi močne anksioznosti nisem ne jedla ne spala. In končno sem po vsej tej kalvariji prišla na tvoje predavanje. Končno je bila pred menoj oseba, ki je razumela kaj prestajam, razumela mojo bolečino saj si isto doživljala tudi sama. Danes pa si zdrava, srečna in zadovoljna. Vprašala sem se:”Kako ji je to uspelo?” Ali lahko tudi jaz premagam tesnobe? Je še upanje zame? Zadnjo hospitalizacijo je moj psihiater rekel, da mi ne morejo več pomagati. Mi lahko Barbka?
Tako sem se odločila za svetovanje, seveda s kančkom dvoma…Dvom je bil neutemeljen. Čutila si mojo bolečino in žalost me krepila in spodbujala. Predlagala si mi metode in načine s katerimi si lahko pomagam. Videla si me zdravo in srečno, medtem ko so ostali videli le obup in trpljenje. Počasi in z veliko tvoje potrpežljivosti so se stvari začele spreminjati. Počasi sem začela verjeti, da sem največji zdravilec jaz sama in da sem sama odgovorna za svoje misli in občutke. Da si lahko resnično pomagam le sama, ti si mi le podpora na tej poti.
In danes? Danes v življenje gledam s pozitivo, delam na sebi in se borim. Kljub majhnim padcem grem dalje. Resnično ljubim življenje in vem, da je to največja dragocenost, ki jo imam.
Draga Barbka….Še enkrat in še enkrat hvala za vse! S tvojo pomočjo napredujem in rastem. S tvojo podporo se krepim in razvijam. Hvala ti, v svojem imenu in v imenu vseh ostalih, ki si jim pomagala.
Napisano: avgust 2020
Lep pozdrav