MOJE POSLANSTVO JE ŠIRITI SPOZNANJE, DA JE VSAKA STISKA REŠLJIVA

MOJE POSLANSTVO JE ŠIRITI SPOZNANJE, DA JE VSAKA STISKA REŠLJIVA

 Na povabilo Hiše sadeži družbe Žalec v kraju Žalec bom jutri ob 16. uri (vstop je prost) ponovno predstavila svojo zgodbo, svoj pogled na duševne stiske ljudi, ki so še vedno velik tabu. Poleg tega v Sloveniji vsako leto po statistiki samomor stori okoli 500 Slovencev in Slovenk. In to je velika žalost, saj sem tudi sama ostala brez mnogih duš, ki so si same vzele življenje. Želim si, da bi v Sloveniji imeli nacionalni program za preprečevanje samomora, želim si, da bi ljudje vedeli, da je vsaka stiska rešljiva…
Človek po zdravi kmečki logiki potrebuje samo nekoga s katerim bi se pogovarjal, zaupal svoje stiske in prebrodil krizo, ki je nastala v njegovem življenju.
Ljudi v kakršnikoli stiski je treba samo spodbujati k pozitivnemu razmišljanju, iskanju dela, ki bi ga razveselilo, da bi se počasi spet vrnil nazaj v življenje…
Ko sem leta 2008 odvrgla vsa psihiatrična zdravila in se sama spopadla s svojimi vzponi in padci, s hudimi depresijami in poskusi samomora, sem dobila idejo, da bi nekoč ko se poberem odprla svojo “Hišo za zdravljenje duš”, nekakšno kmetijo, kamor bi se človek v stiski umaknil v naročje narave in živali in dobrih ljudi, ki bi mu z velikim srcem pomagali, da se postavi spet na noge in zaživi človeka vredno življenje.
To idejo sem zaupala mlajši sestrici Katji, odprla sem šparovček, sestrica je to idejo takoj finančno podprla brez vprašanj… A kaj kmalu se je šparovček žal izpraznil, saj sem se takrat šele začela loviti v iskanju služb in sem bila velikokrat brez denarja. Vendar ta moja ideja še vedno živi v mojem srcu. A predobro vem, da bo nekoč ugledala luč sveta, tako kot vse moje ideje do danes… Več kot VERJAMEM, da lahko s skupnimi močmi in veliko ljubezni ter razumevanja pomagamo prav vsakemu človeku v njegovi težki duševni stiski, da se ponovno odloči ZAŽIVETI v svojem trpljenju, da ponovno VSTANE in ZAŽIVI VESELO in SREČNO ŽIVLJENJE kot ga danes živim tudi jaz!
 Albert Camus je zapisal:
“Ne hodi pred mano, ne bom sledil,
ne hodi za mano, ne bom vodil,
hodi ob meni in bodi moj prijatelj.”